Pages Menu
RssFacebook
Categories Menu

Vdihovanje zraka iz čebeljih  panjev

 

Že od pradavnine se je človek zavedal zdravilnosti čebeljih izdelkov in tudi zdravilnosti aromatičnega zraka v čebelnjaku. Stari čebelarji so kmalu ugotovili, da se pri delu s čebelami in zadrževanju v čebelnjaku zelo dobro počutijo. Bili so odpornejši proti raznim prehladnim boleznim, delo s čebelami jih je pomirjalo in jim krepilo življenjsko energijo.

Zaradi onesnaženega zraka so danes zelo pogoste bolezni dihal, alergije, astma, bronhialne in pljučne bolezni posebno pri otrocih. Čebele s svojim gibanjem in delom v panju tvorijo AEROSOL. AEROSOL vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah in propolis ter druge zdravilne snovi. Čebele s krili povzročajo v panju ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak.

Apiterapevti in čebelarji so tako prišli do ideje za izdelavo apikomor, v katerih bi se bolniki lahko zadrževali brez nevarnosti, da bi jih pičila čebela.Bivanje v čebelnjaku 1 uro na dan zelo ugodno vpliva na psihofizično počutje pacienta. V apikomori torej lahko aerosol vdihavamo prosto, medtem ko so zadnja vratca panjev odprta, notranjost panja pa zamrežena; lahko pa uporabljamo v ta namen prilagojen inhalator (cev z masko), ki je pritrjen na špranjo v panju, iz katerega izhaja zdravilni aerosol.

Terapija je primerna tako za otroke in mladostnike kot tudi za odrasle in starejše ljudi. Pomaga tudi športnikom in vsem, ki so kakorkoli izpostavljeni psiho-fizičnim stresnim situacijam.

Aromaterapijo se izvaja v toplih mesecih, nekje od aprila do septembra oziroma glede na vremenske razmere. Izvaja se izključno v toplih in sončnih dnevih, ko čebele intenzivno nabirajo nektar.

Zaradi vdihavanja eteričnih snovi iz panja terapija ugodno vpliva na zdravljenje obolenj dihal kot so:

– zdravi bolezni dihal (astma, kronični bronhitis, seneni nahod),
– in pljučna obolenja,
– krepi imunski sistem,
– pomaga pri raznih alergijah,
– kroničnem vnetju grla,
– migrenah,
– nespečnosti,
– živčnih motnjah,
– depresijah,
– revmatičnih težavah,
– hrbteničnih težavah psihičnega izvora,
– psihičnih motnjah otrok,
– nemirnosti in hiperaktivnosti otrok
– ter pri okrevanju po možganski kapi.