Pages Menu
RssFacebook
Categories Menu

Tradicionalne panjske končnice

Panjska končnica

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič.Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske. Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek za Slovenijo.

Najbolj znani motivi:

  • Hudič babi brusi jezik
  • Babji mlin
  • Žena, ki vleče moža iz gostilne
  • Mož, ki nosi ženo na križu